Si želite zmanjšati svoj račun za električno energijo? Potem je sončna elektrarna prava naložba za vas. Spoznajte tehnologijo, ki poganja sončne elektrarne, napaja vaš dom in avtomobil ter zmanjšuje ogljični odtis.
Sončne celice so polprevodniške enote, običajno izdelane iz kristalnega silicija. Glede na sestavo ločimo:

Na podlagi fizikalnega pojava, imenovanega fotonapetostni efekt, kristalni silicij v celicah energijo sončnega sevanja pretvarja neposredno v električno energijo in tako proizvede enosmerni električni tok (DC). Vsaka celica je sestavljena iz več plasti polprevodnikov, ki skupaj ustvarijo električno polje. Ko svetloba zadene površino celice, pride do gibanja elektronov med plastmi, kar povzroči električni tok. Ta proces omogoča proizvodnjo elektrike brez premikajočih se delov in brez emisij.
Posamezne sončne celice so osnovni gradniki fotonapetostnih panelov, ki jih imenujemo tudi sončni oziroma solarni paneli. Paneli so sestavni del solarnih oziroma fotonapetostnih modulov, ki se lahko namestijo na strehe, fasade ali prostostoječe konstrukcije oz sestavijo v večje fotonapetostne sisteme.
Vrste panelov glede na sestavo:
1. Monokristalni solarni paneli
Prepoznavni so po črnih celicah, ki so tako videti zaradi interakcije svetlobe s kristalom čistega silicija. Medtem ko so sončne celice same po sebi črne, imajo monokristalne sončne plošče različne barve za hrbtno stran in okvirje. Zadnja stran sončnega panela je najpogosteje črna, srebrna ali bela, medtem ko so kovinski okvirji običajno črni ali srebrni.
2. Polikristalni solarni paneli
Imajo običajno modrikast odtenek zaradi svetlobe, ki se od silicijevih drobcev v celici odbija drugače, kot pa od silicijevega kristala monokristalnega panela. Podobno kot monokristalne, so tudi polikristalne plošče različno pobarvane po hrbtni strani in okvirjih. Okvirji polikristalnih panelov so najpogosteje srebrni, hrbtna stran pa je srebrna ali bela.
3. Tankoplastni sončni paneli
Največja estetska razlika v primerjavi z ostalim dvema vrstama je tanka in sodobna oblika panela. To je možno zato, ker so celice znotraj plošč približno 350-krat tanjše od celic kristalnega silicija, ki se uporabljajo v monokristalnih in polikristalnih sončnih panelih.
Vrste fotonapetostnih modulov glede na način izdelave:
Fotonapetostni (PV) moduli so sestavljeni iz več med seboj povezanih sončnih celic, ki so zaščitene z materiali, kot sta steklo in plastika. Glede na konstrukcijo in uporabljene materiale ločimo več vrst PV modulov:
1. Glass-Backsheet (steklo-folija) moduli
To so trenutno najpogostejši moduli na trgu. Sestavljeni so iz:
2. Glass-Glass (steklo-steklo) moduli
Glass-glass moduli so sestavljeni iz dveh plasti kaljenega stekla – sprednje in zadnje – kar jim daje izjemno mehansko in kemično odpornost.

Glass-glass moduli so posebej primerni za objekte z visoko pričakovano življenjsko dobo in povsod tam, kjer so okoljski pogoji zahtevnejši (gore, obala, industrijska okolja).
3. Fleksibilni moduli (tanki filmi)
Tanki filmi (CIGS, CdTe) predstavljajo alternativno tehnologijo, ki omogoča izdelavo lahkih, fleksibilnih modulov, primernih za posebne aplikacije (vozila, mobilne rešitve, lahke strehe).

Izbira ustreznega fotonapetostnega modula je odvisna od več dejavnikov: lokacije, konstrukcije objekta, pričakovane življenjske dobe sistema in finančnih možnosti. Medtem ko glass-backsheet moduli predstavljajo standard, pa glass-glass moduli zaradi svoje robustnosti in dolgotrajnosti postajajo vse bolj priljubljeni pri naprednejših fotonapetostnih sistemih.
Izkoristek označuje kolikšen delež sončne svetlobe lahko posamezna sončna celica pretvori v električno energijo. Povprečni izkoristek komercialno dostopnih silicijevih celic se giblje med 15 % in 22 %, medtem ko lahko izkoristek visoko zmogljivih celic doseže tudi več kot 25 %.
Celice za delovanje potrebujejo svetlobo, ki ni nujno neposredna sončna svetloba. Učinkovite so tudi pri difuzni svetlobi, vendar se njihov izkoristek zmanjšuje ob oblačnem vremenu ali pri nizki jakosti svetlobe. Pomembno je, da so postavljene tako, da maksimalno izkoristijo sončno sevanje čez dan in skozi vse leto.
Cene se lahko razlikujejo glede na vrsto tehnologije, kakovost, proizvajalca in velikost sistema. Trenutno se cene gibljejo od približno 100 € za manjše enote do več tisoč evrov za celovite solarne sisteme. Strošek fotonapetostnih modulov predstavlja večji del investicije, vendar se zaradi subvencij in nižanja cen tehnologije, stroškovna učinkovitost vse bolj izboljšuje.
Sončne celice se uporabljajo v številnih aplikacijah:
Prednosti vključujejo:
Sončne celice predstavljajo temelj sodobnih trajnostnih energetskih rešitev. S svojo sposobnostjo neposredne pretvorbe sončnega sevanja v uporabno električno energijo omogočajo zmanjšanje ogljičnega odtisa ter povečujejo energetsko neodvisnost. Tehnologija se stalno izboljšuje, kar pomeni boljši izkoristek, daljšo življenjsko dobo in vse nižje stroške za uporabnika.

Sončne celice so izdelane iz polprevodniškega silicija, ki ga lahko dopolnjujemo z drugimi elementi in dobimo dva nova tipa celic:
1. n-tip (negativen tip): silicij je dopiran z fosforjem, ki doda elektrone kot nosilce naboja.
2. p-tip (pozitiven tip): silicij je dopiran z borom, ki ustvari luknje (manj elektronov) kot nosilce naboja.
Obe vrsti se nato združita v PN-spoj, kjer se pojavi električno polje, ki omogoča ločevanje nabojev in s tem proizvodnjo električne energije.
Primerjava:

LID (Light Induced Degradation) je pojav, ko sončne celice izgubijo del svoje učinkovitosti v prvih urah izpostavljenosti svetlobi.
Tehnologije, ki temeljijo na n-tip celicah:
Te tehnologije so znane po visokem izkoristku, manjši degradaciji in boljši zmogljivosti v vročini.
1. Energija, porabljena za proizvodnjo sončnih celic
To imenujemo tudi vgrajena energija (ang. embodied energy), ki vključuje vso energijo, porabljeno za pridobivanje surovin, predelavo silicija, proizvodnjo celic in sestavljanje modulov.
Povprečna energijska poraba:
Ti podatki vključujejo energijo za rudarjenje, čiščenje, proizvodnjo rezin, spajanje celic, sestavo modulov in prevoz.
2. Energija, porabljena za recikliranje
Recikliranje sončnih panelov je še v razvoju, a trenutne ocene kažejo:
EU zakonodaja že zahteva, da se iz solarnega modula reciklira vsaj 80–85 % materiala.
3. Energija, ki jo sončna celica proizvede v življenjski dobi
Proizvedena energija je odvisna od:
Primer (srednja Evropa):
→ približno 25.000 do 39.000 kWh na 1 kWp
Energetski vračilni čas (EPBT – Energy Payback Time)
To je čas, ki ga panel potrebuje, da proizvede toliko električne energije, kolikor je bilo porabljene za njegovo izdelavo.

Po tem času sistem proizvaja čisto energijo brez neto vložka vse do konca svoje življenjske dobe (25–30 let).

Reciklaža solarnih celic postaja vse pomembnejša tema v kontekstu trajnostne rabe obnovljivih virov energije. S povečevanjem števila nameščenih sončnih panelov po svetu se povečuje tudi količina odpadne opreme po izteku življenjske dobe. Zato se industrija vse bolj usmerja v učinkovite rešitve za recikliranje fotonapetostnih modulov.
Kakšna je pričakovana življenjska doba fotonapetosnih modulov?
Sončne celice so osnovni elementi sončnih panelov (tudi fotonapetostnih modulov), ki pretvarjajo sončno svetlobo v električno energijo. Večina panelov ima življenjsko dobo 25–30 let, po kateri njihova učinkovitost pade pod ekonomsko sprejemljiv prag.
Zakaj je reciklaža pomembna?
Kako poteka reciklaža solarnih panelov?
Postopek se razlikuje glede na tehnologijo (npr. monokristalni, polikristalni, tankoplastni paneli), vendar običajno vključuje naslednje faze:
1. Zbiranje in razstavljanje
2. Mehanska obdelava
3. Toplotna in kemična obdelava
4. Recikliranje silicija in kovin
Koliko materiala se lahko reciklira?
Približno 85–95 % materialov iz standardnega fotonapetostnega modula je mogoče reciklirati:

Pravni vidiki in prihodnost
Evropska unija je ena vodilnih regij pri urejanju reciklaže solarnih komponent, pri čemer zahteva odgovornost proizvajalcev in vnaprejšnje financiranje zbiranja ter obdelave.
Do leta 2030 se pričakuje velik porast solarnih odpadkov, kar pomeni tudi gospodarsko priložnost za razvoj reciklažnih centrov in inovacij.
Reciklaža solarnih celic predstavlja ključen del krožnega gospodarstva v solarni industriji. S pravilnim ravnanjem in predelavo lahko ohranimo dragocene vire, zmanjšamo okoljski vpliv in zagotovimo trajnostno prihodnost sončne energije.
Kakšno vzdrževanje potrebujejo sončni paneli?
So skoraj brez vzdrževanja. Priporočljivo jih je 1–2x letno očistiti in občasno preveriti delovanje sistema. Večina inverterjev omogoča oddaljeno spremljanje učinkovitosti.
Ali sončne celice izgubijo učinkovitost s časom?
Da. Večina panelov izgubi približno 0,3–0,5 % učinkovitosti letno. Po 25 letih običajno še vedno delujejo z več kot 80 % začetne moči.
Koliko prostora potrebujem za sončne panele na strehi?
Za 1 kW potrebujete približno 5–7 m² strešne površine. Povprečna hiša potrebuje sistem velikosti 4–10 kW, kar pomeni 20–70 m².
Ali je sončna energija okolju prijazna?
Da. Je eden najčistejših virov energije z zelo nizkim ogljičnim odtisom. Energija, potrebna za proizvodnjo panelov, se povrne v 1–3 letih uporabe, medtem ko paneli delujejo 25–30 let.
Kako dolgo traja montaža solarnega sistema?
Odvisno od velikosti, običajno pa med 1 in 3 dni. Predhodno je potrebno projektiranje in soglasje elektrodistributerja.
Ali sončna elektrarna poveča vrednost nepremičnine?
Da. Hiše s sončnimi elektrarnami so pogosto privlačnejše za kupce, saj nudijo nižje obratovalne stroške.